Z dehidracijo blaza zadržite vodo na svojem območju, torej tam, kjer jo potrebujete!

Odpadejo stroški analiz, ki jih je nujno opraviti pred izvozom tekočega blata.

Lastnik čistilne naprave ne potrebuje potrebnih dovoljenj za izvažanje tekočega blata na obdelovane površine. Zmanjšate možnost okužbe prebivalstva v občini s patogenimi bakterijami in boleznimi, ki se širijo prek podtalnice.

Trenutno se največ posvečamo varovanju voda, saj je to po nekaj sušnih letih tudi najbolj pereč problem. Zaradi zmanjšane količine padavin je ta tudi bolj izpostavljena onesnaževanju, ki ga povzročajo najrazličenjši onesnaževalci.

Zato poskušamo zmanjševati onesnaževanje vode, hkrati pa jo obdržati na tistem področju, kjer jo pridobivamo, saj je iz leta v leto večjega pomena za prebivalce.

V primeru, da se blato uporablja za gnojenje, je lastnik čistilne naprave dolžan pridobiti potrebna dovoljenja ministrstva za kmetijstvo v soglasju s pristojnim ministrstvom zaokolje za določeno zemljišče, kamor se bo izlivalo tekoče blato.

S ponavljajočo uporabo blata kot gnojila iz čistilne naprave pa se dejansko po dolgoletni uporabi prizadene rodovitnost tal, ki se je ne da popraviti.

Pred vsakim izvozom je potrebno izdelati analizo o prisotnosti in vsebnosti drugih snovi v blatu. Prav tako je potrebno izdelati še analizo dušika, fosforja in kalija, ter tudi analizo tal, kamor se želi izvoziti blato.

Obdržite rodovitno prst za prihodnje rodove.


Količina odpadnega blata je odvisna od velikost in obremenitve čistilne naprave. Povprečna količina tekočega blata na čistilni napravi na 800 prebivalcev je približno 160 kubičnih metrov na leto. To pomeni, da je potrebno trikrat letno praznenje (dehidriranje blata). Dehidrirano blato, ki vsebuje 22 - 24% suhe snovi se odlaga na zaščiteno deponijo, po dogovoru pa ga lahko prevzemamo mi.