Bioplinarne / Bioplinarne tip Ecos

BIOPLIN – energija iz organskih snovi

Proizvodnja energije iz bioplina kot obnovljivega vira energije je pomemben vir, saj prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ozračje.

Članek: ECOS and GE in Biogas Waste-Heat Recovery Innovation

Bioplin je produkt presnove metanskih bakterij. Nastaja torej z vrenjem ali gnitjem organskih snovi brez prisotnosti kisika. Vhodna masa prehaja v enostavnejše sestavine pod vplivom fermentov, kvasov. Vsebuje od 50 do 70 odstotkov metanola, od 30 do 40 odstotkov ogljikovega dioksida, ob tem pa še žveplovodik, amoniak in dušik. Možnost pridelave bioplina nudijo skoraj vsi organski materiali (košnje, silaže rastlin,…). Pogoj je le, da vsebujejo zadosten delež ogljika.

Predelava organskih snovi v bioplin velja že dolga desetletja za okolju prijazno pridobivanje koristne energije. Ob plinu, ki ga lahko dovajamo v plinovode ali kot pogonsko gorivo v posebej prirejene motorje z notranjim izgorevanjem, dobimo pri proizvodnji bioplina tudi kakovostno in naravno gnojilo. To gnojilo nima neprijetnega vonja in ni agresivno do rastlin. Gnojenje z njim prinaša tudi manjšo uporabo kemijskih zaščitnih sredstev.

Bioplin velja za enega najbolj učinkovitih in okolju prijaznih energentov. Pri njegovem izgorevanju nastaja manj toplogrednih plinov, kot ga uporabljajo rastline za rast s fotosintezo, kjer proizvajajo kisik in porabljajo CO2.  Izgorevanje bioplina torej za razliko od fosilnih goriv ne prispeva k povečanju emisij toplogrednih plinov v atmosferi.  To pa zato ker je izgorevanje bioplina CO2 nevtralno, saj je v njem največ metana (do 75 odstotkov). Ta pri izgorevanju razpade na ogljikov dioksid in vodno paro, kar pomeni, da se toplogredni učinek v primerjavi z neposrednimi emisijami metana v atmosfero zmanjša do 15 krat. Sicer pa je kurilna vrednost bioplina na m3 približno 6 kWh.

V svetu je danes več kot 5 milijonov naprav za pridobivanje bioplina. V Evropski uniji je proizvodnja bioplina najbolj razvita na Danskem, v Nemčiji in v Švici. V teh državah gre za sodobne naprave, ki služijo za proizvodnjo električne in toplotne energije. Preproste oblike bioplinarn poznajo tudi na Kitajskem in v Indiji, kjer služijo pridobivanju te energije za kuhanje in razsvetljavo.

Bioplinarna

BIOPLINARNA LENDAVA

Lendavska bioplinarna je naravna mezofilna bioplinarna na obnovljive vire energije, povsem zaprtega tipa. To pomeni, da so vsi objekti bioplinarne primerno zaprti in da potekajo vsi procesi v zaprtih prostorih. Nadzor nad vsemi postopki bodo redno opravljale vse pristojne državne inšpekcije pod okriljem Ministrstva za okolje in druge za tovrstna področja pristojne javne ustanove.

Bioplinska naprava je sestavljena iz več komponent:
  • Zbirna jama za zbiranje substrata.
  • Sistem prečrpavanja (črpalna postaja) iz zbirne jame v fermentor in pofermentor, kjer poteka proces fermentacije.
  • Končni zbiralnik, kjer se zbere preostanek fermentacije, ki je v obliki gošče.
  • Tekom fermentacije nastali bioplin pa se skladišči v plinohramu ter je na voljo za soproizvodnjo električne energije in toplote, kjer se energija pretvori v eletrično in toplotno energijo za lastno in tujo uporabo. Okoli 20 do 25 odstotkov proizvedene toplotne energije pa je potrebno shraniti za ogrevanje fermentorjev.
Od silaže do zelenih rastlin – postopek predelave

Za obratovanje bioplinarne uporabljamo silaže rastlin. Postopek njene predelave v bioplin poteka s pomočjo fermentacije. Skozi proces fermentacije bakterije pod anaerobnimi pogoji v več fazah razgradijo organski material do končnih produktov izmed katerih največji delež predstavlja CH4 - metan. V svojem bistvu gre pri procesu fermentacije za štiri različne procese, ki si sledijo v zaporedju dokler ne nastane bioplin. Sicer pa vsi procesi potekajo pod vplivom več vrst anaerobnih bakterij, ki so:
  • hidrolizo kompleksih vezi v organskih molekulah  (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, sladkor, aminokisline)
  • fermentacijo (enostavne organske kisline, alkoholi; poteka pri temperaturi 40 stopinj Celzija)
  • transformacijo v razvejane molekule s številnimi metilnimi skupinami (ocetna kislina, vodik, mravljična kislina, bikarbonat)
  • sintezo bioplina, kjer je končni substrat. Nastane po končani fermentaciji in vsebuje mikrobiološko neprebavljive snovi, ki vsebujejo minerale in mikrobiološko biomaso.
Dobljena energija plina je enaka tisti, ki se porabi pri fotosintezi. Prednost bioplina pa je v tem, da ga lahko z relativno enostavnim procesom spremenimo v električno energijo. Bioplin zgori v plinskem motorju, ki žene električni generator. Ob tem se pri izgorevanju sprošča večja količina toplote. In ta gre v porabo za ogrevanje industrijskih objektov in stanovanjskih zgradb ali pa za namene sušenja biomase.

Substrat, ki nastane po končani fermentaciji vsebuje mikrobiološko neprebavljive snovi, ki vsebujejo minerale in mikrobiološko predelano biomaso ter hranila in služi kot odlično naravno gnojilo.

Energija, ki se sprosti pri sežigu ogljikovih hidratov je teoretično enaka tisti, ki nastane ob sežigu bioplina. Dobljena energije je enaka tisti, ki se porabi pri fotosintezi.

Po dolgoletnih izkušnjah v tujini in številnih inovacijah na tehnološki opremi, smo kot inženiring skupaj z našimi naročniki razvili najoptimalnejše rešitve za postavitev bioplinarn. Zato dosegamo najboljše izkoristke delovanja naših tipskih bioplinarn ECOS. To lahko potrditmo tudi z našimi bogatimi referencami.

Storitve podjetja ECOS:
  • Postavitve Bioplinskih konceptov
  • projektiranje in izdelava študij
  • pomoč pri pridobivanju dovoljenj
  • priprava dokumentacije za pridobitev deklaracije
  • dobava kompletne opreme za postavitev bioplinarn
  • Projektni management in izvedba na ključ
  • financiranje
  • vzdrževanje komponent in opreme
  • spremljanje obratovanja
Izgradnja ECOS Bioplinarn – na ključ

V podjetju Ecos smo izkušen in zaneslji partner pri postavitvah Bioplinarn na ključ. Ponujamo celotne rešitve pri izgradnji bioplinskih naprav na ključ od ideje do obratovanja.

Osnovne komponente bioplinske naprave
  • Silosi za skladiščenje vhodnih surovin
  • Sprejem in doziranje materiala
  • Encimske predobdelave vhodnih materialov
  • Higienizacijske in sterilizacijske enote
  • Fermentorji za anaerobno digestijo
  • Kogeneracijske enote
  • Vročevodni sistemi, priprava pare ter razvod toplote
  • Separatorske enote, dekanterji in dehidracijske centrifuge
  • Zgoščevalniki za substrat
  • Sušilnice biomase in peletiranje
  • Uplinjevalniki biomase
  • Biometanske enote in priprava bioplina